Graščina v Dolu

Za uporabo socialnih vtičnikov kot so Like, Share in Follow gumbi omogoči zunanje piškotke

 

Grad Dol izvira iz prve polovice 16. stoletja. Leta 1540 ga je dal zgraditi Aleksander Gallenberg. Gallenbergi so bili njegovi lastniki do leta 1562 nato so ga prevzeli Raspi. 1688 je grad Dol kupil Janez Danijel Erberg. Glede na Valvasorjeve risbe iz tistega časa je bila graščina Dol, v primerjavi z drugimi gradovi precej preprosta in skromna.

Vse se je spremenilo, ko je roke nad graščino, dobro stoletje za tem, položil Jožef Kalasanc Erberg (1771 - 1843). Leta 1794 je začel s prenovo in na začetku na novo uredil dolski vrt. Bil je strasten zbiratelj in tako latnik obsežne zbirke naravoslovnih, etnografskih in umetniških predmetov. Ker je zbirka stalno naraščala in je grad postajal pretesen, si je Erberg ob pomoči Žige Zoisa zamislil dve dodatni stavbi v katere je namestil del svoje bogate zbirke in knjižnico z arhivom (Paviljoni graščine Dol). 

Posebno strast je predstavljala okolica gradu, ki ji je Erberg prav tako posvečal veliko pozornosti. Drevoredi, ribniki in botanični vrt so v 19. stoletju, graščini dol, nadeli spoštovanja vreden vzdevek »kranjski Versailles« . Zaradi številnih rastlin v botaničnem vrtu, je nastala tudi potreba po zgradbah za prezimovanje (preko 7000 rastlin).

Na spodnjem parterju posestva lahko še danes občudujemo spomenik postavljen v spomin obiska avstrijskega cesarja in cesarice leta 1921. Spomenik je, razen sklede na vrhu, ki je iz rdečega marmorja, v celoti izklesan iz ihanskega sivega apnenca. 

Poleg grajske kapelice, paviljonov (obnovljenih), spomenika in prelepega stopnišča, ki predstavlja prehod iz spodnjega na zgornji parter in ob sprehodu skozi preživele drevorede lahko v zaraščeni podobi opazimo nekdanjo veličino Erbergove graščine.

Dostopnost