Lokalno
Lokalna samooskrba
Za uporabo socialnih vtičnikov kot so Like, Share in Follow gumbi omogoči zunanje piškotke
Lokalna trajnostna oskrba s hrano predstavlja lokalno pridelavo, predelavo in distribucijo trajnostno proizvedene zdrave hrane, ki je fizično in cenovno dostopna lokalnemu prebivalstvu in porabljena na lokalnih trgih – “od njive do krožnika v lokalnem okolju”.
Lokalna prehranska samooskrba temelji na pridelavi hrane, ki izkorišča lokalne potenciale, v proces vključuje lokalno prebivalstvo, predvsem pa je blizu potrošniku. Bistvo trajnostne lokalne prehranske oskrbe je sonaravna (ekološka) samooskrba, ki temelji na zdravi prehrani in trajnostno vpliva na zdravje človeka in okolja. Zato je najbolj smiselno vzpodbujati lokalno okolje, da se trajnostno samooskrbuje in s tem poveča kvaliteto življenja vseh vključenih v ta proces. S stališča trajnosti je smiselno vzpodbujati ekološki način pridelave ter predelave zelenjave in sadja ter uvajanje teh pridelkov oz. izdelkov v naš vsakdan.
V Sloveniji za svoje potrebe pridelamo le okoli 35 % hrane. Problem majhne samooskrbe je, da se pri pojavu podnebnih sprememb (poplave, pozebe) in sprememb na naftnem trgu, ki naj bi omejile pritok hrane v našo državo, lahko zgodi, da bomo zelo odvisni od uvožene hrane. Po evropskih merilih imamo v naši državi tudi najmanjšo kvadraturo rodovitne zemlje na prebivalca v Evropi, zato je tema lokalne prehranske samooskrbe temeljnega pomena za prehransko varnost Slovenije.
Kmetijstvo je najstarejša in s stališča preživetja najpomembnejša dejavnost. Pridelava hrane v domačem okolju postaja vse pomembnejša zaradi nestabilnih globalnih razmer v svetu. Povpraševanje po takšni, lokalno pridelani, sledljivi, zdravi in kakovostni hrani je vse večje, v nasprotju s tem pa v trgovinah najdemo večinoma samo tujo zelenjavo, medtem, ko slovensko podeželje in kmetijstvo ostajata neizkoriščeni potencial.
Resolucija o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020 – »Zagotovimo.si hrano za jutri« opredeljuje trajnostni razvoj kot medsebojno odvisen in uravnotežen razvoj v ekonomskem, socialnem in okolskem smislu. Cilj uveljavljanja trajnostnega razvoja je tako kmetijstvo, ki bo ekonomsko učinkovito in konkurenčno, socialno in družbeno odgovorno, hkrati pa tudi okolju prijazno in vzdržno.
Prehranska samooskrba je torej temelj zdravega, varnega in kakovostnega načina življenja. Spodbudi jo lahko vsakdo. Na spodnji povezavi je objavljen seznam s kontakti kmetij v občini Dol pri Ljubljani (dopisana sta tudi dva ponudnika izven naše občine, saj zagotavljajo dostavo na dom). Občani se sami dogovorite s ponudniki glede ponudbe, naročila, prevzema in plačila.
→ Seznam in kontakti kmetij (excel)
Občankam in občanom glede na trenutno situacijo svetujemo, da ponudnike najprej kontaktirajo po telefonu in se prepričajo, da imajo zadostno količino izdelkov oziroma pogledate kaj ponujajo na spletni strani.
Seveda pa je tudi pri prodaji na kmetijah treba upoštevati ukrepe za primerno zaščito za preprečevanje širjenja okužbe. Na kmetijo se odpravite le, če se počutite popolnoma zdravi. Ob prihodu na kmetijo se ne rokujte, skrbite za higieno kašlja, ne dotikajte se obraza, umivajte in razkužujte si roke, s seboj prinesite svojo embalažo ter tako poskrbite za zdravje vseh vpletenih. Nacionalni inštitut za varovanje zdravja pa glede prodaje izdelkov direktno na kmetijah priporoča, da je razdalja med kupcem in prodajalcem vsaj dva metra ter da se fizični stik med osebama v največji možni meri omeji.
Povezani članki:
→ Dnevnik: Živa Rokavec - Lažje do hrane z lokalnih kmetij, 02.04.2020
→ SiolNET: Ali se zavedamo pomena lokalno pridelane hrane?, 17.04.2019
→ Delo: Manca Urankar in Lucija Urbanija - Prednosti lokalno pridelane hrane, 10.03.2017
→ Dnevnik: Eva Brišnik - Lokalna samooskrba učinkovitejša od globalnega pridelovanja, 11.05.2013
→ Primorske novice: Prehranska samooskrba je temelj varnega in zdravega življenja, 01.03.2012
