Predstavitev občine

Za uporabo socialnih vtičnikov kot so Like, Share in Follow gumbi omogoči zunanje piškotke

Dobrodošli v deželi Jurija Vege!

Občina Dol pri Ljubljani leži na skrajnem vzhodu Ljubljanske kotline med Savo in vzpetinami severno od ceste Ljubljana – Litija. Del občine leži tudi na desnem bregu Save. Na pobočjih in vznožjih so razkropljene vasi s slikovitimi imeni, skupaj ima občina kar 19 naselij. Zaradi mnogih vodotokov so bili ti kraji že od nekdaj naseljeni, saj naj bi mimo Dola tekla znamenita rimska cesta od Vrhnike proti Celju. Ker je tudi reka Sava konec prejšnjega stoletja tekla bliže pod vasmi, so bili tu pristani za čolnarje in splavarje.

Čeprav občina Dol pri Ljubljani ne spada med največje občine v Sloveniji, je bogata s številnimi znamenitostmi, privlačnimi predvsem za tiste, ki iščejo mir, radi odkrivajo svoje kotičke in cenijo naravno in kulturno dediščino. Bogastvo vsega je v varnih rokah gostoljubnih domačinov, ki obiskovalce sprejmejo s toplim nasmehom in radodarnimi rokami.

Prav turizem sem v zadnjih letih močno razvija. Obiskovalci radi odkrivajo podeželje v neposredni bližini prestolnice, bogato naravno in kulturno – predvsem kulinarično dediščino, pa lokalne šege in navade. Vabimo vas, da obiščete deželo Jurija Vege in rojstno hišo tega velikega matematika in topniškega strokovnjaka v Zagorici. Raziskujte arheološke najdbe in pustite se zapeljati v obdobja neolitika, eneolitika, bronaste dobe in zgodnjega srednjega veka, pa v čas, ko so naše kraje poseljevali Slovani. Vabimo vas na lov na sulca v elitnem sulčarskem revirju reke Save, kot je to pred mnogimi leti počel že kralj Aleksander. Po čudovit razgled se odpravite na katerega od bližnjih hribov, za konec pa si privoščite še izbrano kosilo v kateri od gostiln ali turističnih kmetij.

 

Zakaj dežela Jurija Vege?

Leta 1754 se je v vasi Zagorica pod Murovico rodil Jurij Vega (umrl leta 1802 v Nussdorfu pri Dunaju). Znameniti matematik, strateg in topniški strokovnjak je ponesel ime domačih krajev v širni svet. Njegova rojstna hiša je zgorela ob požigu vasi med 2. svetovno vojno, v sedanji hiši pa sta spominska soba in stalna razstava. Po njem smo občino Dol pri Ljubljani ponosno poimenovali tudi Dežela Jurija Vege.


Bil je najslavnejši slovenski matematik preteklih stoletij. Temeljni prispevek k svetovni znanosti, ki ga priznava ves svet, je izpopolnitev točnosti in uporabnosti logaritmov kot računskega pripomočka vse do sredine 20. stoletja. Najpopolnejši je veliki desetdecimalni latinsko nemški logaritmovnik (Thesaurus logarithmorum completus – Vollständige Sammlung grösserer logarithmisch – trigonometrischer Tafeln), ki je izšel leta 1794. Po uporabi in pomenu tudi druga njegova dela presegajo prvotni namen, to je podporo pri poučevanju matematike. Njegovi učbeniki so doživeli številne (po)natise in prevode v druge jezike.

Posebej je treba poudariti, da Vega velja za začetnika znanstveno utemeljene balistike. Pisal je tudi poljudne in znanstvene razprave. Med temi velja omeniti članek, ki ga je natisnila znanstvena akademija v Sankt Peterburgu, in sicer o številu pi, ki ga je izračunal na 140 decimalk. Razprava o sferoidnem preoblikovanju zemeljske krogle zaradi vrtenja je izšla leta 1798 v Erdfurtu, o problemu gibanja telesa po jašku, skopanem skozi sredino zemlje, leta 1800 na Dunaju, leto za tem pa še razprava o računanju mase planetov. Vega je med prvimi zunaj Francije populariziral francoski enotni desetiški merski sistem.

Na njegov rojstni dan - 23. marca - praznujemo občinski praznik. Dežela Jurija Vege je blagovna znamka v razvoju, ki povezuje različne turistične in druge akterje v občini Dol pri Ljubljani s težnjo, da bi povezala tudi nekoliko širše območje tja do Moravč. Znamka gradi na osebnosti svetovnega slovesa, Juriju Vegi. Pod imenom Dežela Jurija Vege se v zadnjih letih uspešno promovirajo posamezne prireditve, tematske poti, interesne skupine in podobno.

 

Zgodovina občine 

Občina Dol pri Ljubljani leži na skrajnem vzhodnem delu Ljubljanske kotline. Zaradi mnogih vodotokov so bili ti kraji že od nekdaj naseljeni. O tem pričajo arheološka najdišča na hribu Ajdovščina, na Gradišču pri Podgori, v Križevski vasi ter v Dolskem. Na Ajdovščini so našli stare okope iz halštatske dobe, žarne grobove in talilnico železa. V neposredni bližini Gradišča je bila najdena nedokončana sekira, narejena iz rečne oblice, ki jo strokovnjaki uvrščajo v čas med koncem neolitika in starejšo železno dobo. Na teh mestih so nekoč stale utrjene postojanke, ki so jih ilirsko-keltska plemena ob začetku našega štetja postavljala za obrambo pred Rimljani, ki so prodirali v te kraje. Mimo Dola naj bi tekla znamenita rimska cesta med Vrhniko in Celjem. Ob njej je ob izlivu Ljubljanice in Kamniške Bistrice v Savo stala rimska postaja Sava Flavia.

Najpomembnejši ostanek iz časa Rimljanov na tem območju je arheološko najdišče pri Križevski vasi. Ob selitvah narodov v 6. stoletju so rimske ruševine privabile prednike Slovencev, o čemer pričajo ostanki dveh skeletov z različnimi dodatki. Našli so jih v sarkofagu blizu rimskega arheološkega najdišča. Predmeti izvirajo iz različnih obdobij, kar je velika redkost. Tako je na tem območju moč najti predmete iz obdobja neolitika, eneolitika, bronaste dobe in zgodnjega srednjega veka.

O Dolu v svojem delu Slava Vojvodine Kranjske (1689) piše tudi Janez Vajkard Valvasor. Opisuje prijetno okolico, ki stoji na ravnem, dobrodejnem kraju. V povezavi z graščino v Dolu se je v preteklosti uporabljalo ime Lusttal (ali Lustthal). »Lust« pomeni veselje, »Thal« pa dolino, in tako Valvasor govori o dolini veselja in o dolini slasti.

 

Zametki tehničnega razvoja

V zahodni del občine izpod Kamniških planin priteče Kamniška Bistrica, ki se pri sotočju treh rek skupaj z Ljubljanico izliva v Savo. Posebnost Kamniške Bistrice je izredno široko porečje Mlinščic z ohranjeno tehnično dediščino mlinov, žag in drugih vodnih naprav.

Ob dolski Mlinščici se je iz mlina razvila tovarna barv JUB, na Pšati v Beričevem pa je ohranjen tudi stari valjčni mlin. Poleg tega so na Pšati pri hiši »V centrali« bratje Moder postavili prvo elektarno, ki je z električno energijo oskrbovala več okoliških vasi. Turbino hrani Tehniški muzej Slovenije.

 

Šport in rekreacija

Naravne danosti so omogočile, da se je na območju naše občine razvila vrsta športnih aktivnosti. Ime naše dežele je v svet ponesla dobitnica bronaste olimpijske medalje, smučarska tekačica Petra Majdič. Z vidika športa ima v občini Dol pri Ljubljani najdaljšo tradicijo prav smučarski tek. Na poljih v Zaborštu je tekaški smučarski klub JUB Dol organiziral državna tekmovanja za Zlato palico. V klubu so se kalili številni uspešni športniki, med njimi tudi Petra Majdič.

V naši občini aktivno deluje tudi ŠD Partizan Dolsko, ki s svojimi tekaškimi, pohodnimi, košarkarskimi in drugimi športnimi prireditvami skozi vse leto aktivno in zelo uspešno skrbi za rekreacijo krajanov in obiskovalcev.

Pomemben del športnih aktivnosti se odvija v Rekreacijskem centru Korant v zelenem in mirnem okolju, obkroženem z gozdovi. Center ponuja številne možnosti za oddih in sprostitev, tam si lahko naberete novih moči, ohranjate kondicijo ali se udeležite športnih tekmovanj. V osrednjem delu centra se nahajajo travnata igrišča za mali in veliki nogomet, asfaltno igrišče za košarko in odbojko ter igrišče za odbojko na mivki.

Prav tako je Korant idealno izhodišče za sprehod po številnih položnih gozdnih poteh; lahko se odpravite na Ajdovščino, do Vinj, Kamnice ali Petelinj, ali pa se spustite v Podgoro in Zajelše. V sezoni borovnic se lahko posladkate s tem okusnim gozdnim sadežem, prav lahko pa boste uzrli tudi kakšno gobo. Razgiban teren in sončne poti privabljajo kolesarje, ki se lahko spoprimejo z nekoliko zahtevnejšimi kolesarskimi potmi. Do Koranta je speljana trim steza z izhodiščem v Zaborštu. Čez kraj Senožeti je speljan del evropske pešpoti E6 od Baltika do Jadrana.

Dol pri Ljubljani 1

01 530 32 40

obcina@dol.si

Sledite nam