Upravna komasacija in agromelioracija na kmetijskih zemljiščih

17.2.2020

Na pobudo lastnikov kmetijskih zemljišč na območju katastrske občine Dol pri Ljubljani in Kleče, je občina Dol pri Ljubljani pristopila k projektu urejanja kmetijskih zemljišč s postopkom komasacije in agromelioracije.

Kaj je komasacija in agromelioracija kmetijskih zemljišč ?

Komasacija ali zložba kmetijskih zemljišč je upravni postopek, v katerem se zemljišča na določenem območju zložijo in ponovno razdelijo med prejšnje lastnike tako, da dobi vsak čim bolj zaokrožena zemljišča. Predmet komasacije so kmetijska zemljišča, lahko pa tudi gozdovi, nezazidana stavbna in druga zemljišča na komasacijskem območju ter naprave na teh zemljiščih. Postopek komasacije vodi pristojna upravna enota oziroma komasacijska komisija, ki sodeluje s komasacijskim odborom. Komasacijski odbor je posvetovalni organ in je sestavljen iz predstavnikov lastnikov zemljišč. Geodetska dela izvaja geodetsko podjetje, ki je bilo izbrano na javnem razpisu, ki ga objavi investitor komasacije Občina Dol pri Ljubljani. Po končani komasaciji se izvedejo nujna agromelioracijska dela (izdelava novih poljskih poti, saniranje obstoječih poljskih poti, čiščenje zarasti, …), ki so bila opredeljena v idejni zasnovi ureditve komasacijskega območja

Kdaj se komasacija in agromelioracija kmetijskih zemljišč lahko začne ?

Z začetkom komasacijskega in agromelioracijskega postopka se morajo strinjati lastniki, ki imajo v lasti vsaj 67% zemljišč. Predlog za uvedbo komasacijskega postopka upravni enoti poda investitor/občina, ki predlogu priloži tudi vso potrebno dokumentacijo. Postopek komasacije se uvede z odločbo pristojne upravne enote, ki se vroči vsem lastnikom zemljišč na komasacijskem območju. Po pravnomočnosti odločbe o uvedbi komasacijskega postopka, investitor/občina poda predlog za uvedbo agromelioracije na komasacijskem območju Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki izda odločbo o uvedbi agromelioracije. Odločba se vroči vsem lastnikom zemljišč na komasacijskem oz. agromelioracijskem območju. Po pravnomočnosti odločbe o uvedbi agromelioracije so podani pogoji, da se lahko investitor/občina prijavi na razpis Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Agencije za kmetijske trge za pridobitev nepovratnih sredstev. Po pridobitvi sredstev za izvedbo komasacije in agromelioracije, investitor na javnem razpisu izbere izvajalca del in postopki so lahko začnejo na terenu.

Glede na predvidena pripravljalna dela (pridobitev soglasij lastnikov, izdelava dokumentacije, pravnomočnost obeh odločb) in terminski plan financiranja s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je ocena, da bo investitor/občina pridobila sredstva v letu 2022, ko naj bi se postopek komasacije dejansko začel. Investicija naj bi bila zaključena v letu 2025.

Stroški izvedbe komasacijskega in agromelioracijskega postopka

Komasacija je za lastnike zemljišč brezplačna, saj je denar za izvedbo zagotovljen iz sredstev Evropske skupnosti in proračuna Republike Slovenije.

Zakaj naj se izvede komasacijski in agromelioracijski postopek?

Koristi, ki jih lastniki zemljišč vidijo v izvedbi komasacijskega in agromelioracijskega  postopka so:

• manjše število parcel in s tem večje parcele, kar pomeni znižanje stroškov obdelave zemljišč,
• večja možnost oddaje zemljišč v najem ali prodaje zemljišč, ki jih lastniki ne obdelujejo sami ali pa jih ne potrebujejo,
• lažja pridobitve državnih subvencij zaradi večjih površin,
• dostop do parcel po javnih poteh primernih za sodobno kmetijsko mehanizacijo,
• urejeno lastniško stanje, urejeno stanje v geodetskih evidencah in s tem odpravljeni problemi v zvezi z določitvami GERKov,
• meje parcel so točno določene z mejnimi znamenji in jih je v vsakem trenutku možno ponovno vzpostaviti,
• zaradi povečanja parcel je manj neobdelane zemlje in s tem se preprečuje tudi širjenje zarasti oziroma gozdov na kmetijska zemljišča,
• možnost razdružitve solastnine med fizičnimi in pravnimi subjekti. Zemljišča, ki so bila do sedaj v solastnini, se pridružijo ostalim parcelam v lasti lastnika (dosedanjega solastnika).

Zaradi vsega zgoraj naštetega, se parcelam s komasacijo in agromelioracijo poveča tudi tržna vrednost. 

Brez komasacijskih postopkov lastniki oziroma obdelovalci zemljišč ne vidijo ustreznih načinov, kako racionalizirati proizvodnjo in s tem ostati konkurenčni pred vse bolj agresivnim in cenovno ugodnejšim ponudbam izdelkov iz drugih držav Evropske skupnosti, ki pa v večini primerov niso enake kvalitete kot pridelki domačih proizvajalcev.