Aktualno

V LAS Srce Slovenije podprti trije evropski projekti iz Dola pri Ljubljani

Za uporabo socialnih vtičnikov kot so Like, Share in Follow gumbi omogoči zunanje piškotke

Avtor: Tina Vatovec, LAS Srce Slovenije, 28.4.2021

Na zadnji javni poziv za sredstva Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ki jih je razpisal LAS Srce Slovenije v letu 2020, je prispelo 16 vlog. Po pregledu ocenjevalne komisije je prag za potrditev doseglo 10 projektov, od tega tudi trije projekti, ki bodo doprinesli k razvoju občine Dol pri Litiji.

Občina Dol pri Ljubljani želi na Rajhovi domačiji s pomočjo projekta Park Življenja ustvariti prostor, ki bo oživil vaško jedro mesta in izboljšal kakovost bivanja. S pomočjo partnerjev Turistično društvo Dolsko in Sadjarsko-vrtnarsko društvo Tunjice bo skozi zeliščarsko in sadjarsko tradicijo ozaveščal prebivalstvo in obiskovalce o pomenu odgovornega upravljanja z naravno in kulturno dediščino ter v lokalnem okolju nudil višjo kvaliteto življenja. Z namenom ureditve parka bo prenovljen podporni objekt, nabavljena orodje in oprema ter izvedene izobraževalno-družabne vsebine, ki bodo omogočile vključitev lokalnih prebivalcev. Tradicionalna znanja bodo partnerji projekta poskušali spremeniti v razvojno priložnost in z njimi razširiti turistično ponudbo kraja. Izvedena bosta tematska sejma, pa tudi predavanja in praktične delavnice za odrasle in otroke.

Projekt Čebelja pravljica povezuje je nastal na pobudo Občine Dol pri Ljubljani in Čebelarske zveze Slovenije, ki sta v partnerstvo povabila tudi partnerja Čebelarsko društvo Dolsko in samostojno podjetnico Sabino Pirš iz Gostišča pri čebelici. Ljudem bodo s pomočjo projekta približali znanje o čebelarstvu in čebeljih zdravilnih učinkovinah. Skupaj bodo razvili inovativen turistični produkt, ki bo povezal Čebelarski center na Brdu pri Lukovici in Rajhovo domačijo v Dolu pri Ljubljani. Na Rajhovi domačiji bo postavljen značilen slovenski čebelnjak s prostorom za počitek, ki bo služil kot učno-turistični objekt za prikaz dela s čebelami, pridobivanja medu, možnostjo vdihavanja aerosola iz panjev in osveščanja o pomenu čebel. V Lukovici se bo obstoječa čebelarska učna pot pri Čebelarskem centru Slovenije prilagodila slepim in slabovidnim. Svoj obisk bodo lahko obiskovalci združili s kulinarično izkušnjo v Gostišču pri čebelici, kjer bodo lahko naročili hrano s pomočjo prilagojene elektronske tablice, ki omogoča naročilo tudi slepim in slabovidnim.

Sabina Grošelj, lastnica podjetja Vrt zdravilnih rastlin d. o. o. iz Dola pri Ljubljani, pa sodeluje v skupnem projektu z Javnim zavodom Mekinjski samostan in Občino Kamnik z naslovom Samostan - mesto srečevanj. Partnerji bodo bogato zgodovino samostana Mekinje na sodoben in zanimiv način predstavil tako domačim kot tujim gostom. S pomočjo zeliščarke Sabine Grošelj bodo v samostanu vzpostavili zeliščni vrt, da bo lahko ponovno zasijal vprivlačni podobi in tako privabljal številne obiskovalce. Sabina bo v okviru projekta izvedla tudi tematske delavnice za mlade, kjer bo govorila o pomenu vseživljenjskega učenja, o zeliščarstvu in rokodelstvu kot podjetniški priložnosti, starejše pa bo spodbujala k odprtju lastnih dejavnosti, ki bi jih lahko vključili v blagovno znamko, saj je zlasti zeliščarstvo in gojenje zdravilnih rastlin glede zagotavljanja presežkov za zalaganje blagovne znamke podhranjeno. Del delavnic bo izveden na njenem vrtu zdravilnih zelišč v Osredkah, del pa na novo nastajajočem zeliščnem vrtu v samostanu Mekinje. Razvita bo tudi blagovna znamka Doroteja, poimenovana po znameniti mekinjski opatinji Doroteji Sidoniji Gallenberg, ki bo združevala zeliščarska in rokodelska znanja ter lokalne izdelke z območja LAS Srce Slovenije. V samostansko blagovno znamko se bodo lahko vključili tudi drugi ponudniki lokalnih izdelkov iz občine Dol pri Ljubljani.

Preostali potrjeni projekti, ki so predstavljeni na www.las-srceslovenije.si, so usmerjeni k varovanju okolja in k vključevanju lokalnih prebivalcev v povezovalne družbene, kulturne, izobraževalne in gospodarske vsebine. V LAS Srce Slovenije si želimo, da bi razmere v državi dopuščale, da se  projektne aktivnosti izvedejo na način, kot je bilo predvideno, da bi lahko čim več dogodkov izvedli v živo in da bi ljudje kmalu lahko normalno zaživeli. 

Dostopnost