Aktualno
Okrogla miza na temo lokalne samooskrbe
Za uporabo socialnih vtičnikov kot so Like, Share in Follow gumbi omogoči zunanje piškotke
5.3.2020
V torek, 3. marca, je bila v Čebelarskem razvojno izobraževalnem centru Gorenjske v Lescah v organizaciji LAS-a Gorenjska košarica druga od štirih okroglih miz ob zaključku projekta Odprta vrata kmetij, v katerem sodelujejo še LAS loškega pogorja, LAS s CILjem in LAS Srce Slovenije. Dogodka se je udeležil tudi župan Občine Dol pri Ljubljani in predsednik LAS Srce Slovenije Željko Savič.
Okrogla miza je potekala pod častnim pokroviteljstvom ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandre Pivec, ki je bila v Lescah tudi prisotna. Sogovorniki – poleg ministrice še Gregor Ovsenik, (kmetija Odems), Janko Jeglič (kmetija Matijovc), Smiljana Vončina Slavec (vodja projektne skupine za povečanje lokalne samooskrbe na območju občine Kranj), Tomaž Cör (vodja kmetijske svetovalne službe, KGZS, Zavod Kranj) in Tomaž Bolka (Gostilna Krištof) so predstavili omenjeni projekt sodelovanja slovenskih LAS-ov in razpravljali o lokalni samooskrbi, kratkih prehranskih verigah in izpostavili primere dobrih praks, obenem pa tudi možnosti sodelovanja in povezovanja v prihodnje.
Udeleženci so v razpravi ugotavljali, da je slovenska hrana zelo kakovostna, da pa manjka nek izoblikovan koncept lokalne oskrbe. Na nacionalni ravni je sicer vzpostavljen tudi katalog živil, v katerem lahko pridelovalci predstavijo in ponudijo svoje izdelke, hkrati pa javnim zavodom nudi informacijo o ponudbi na trgu. Žal se pridelovalci še vedno ne odzivajo dovolj, zato bi bilo treba znanje, povezovanje in poslovno sodelovanje nadgraditi. Pridelovalci hrane, predvsem kmetovalci, se ukvarjajo predvsem s pridelavo in predelavo, skupnega koncepta trženja in marketinga pa ni. Na podlagi preteklih izkušenj so izpostavili tudi ključne izzive pomanjkanja znanja ter povezovanja in sodelovanja pridelovalcev lokalne hrane z javnimi zavodi. Poudarili so pomen kratkih prehranskih verig, ki zagotavljajo najkrajšo pot »od njive do krožnika« z okoljskega, zdravstvenega, ekonomskega in socialnega vidika. Opozorili so tudi na to, da ob pridelavi živil lahko kmetje dodano vrednost izkoristijo z njihovo predelavo.
