Odstranimo ambrozijo!

Avtor: Občinska uprava, 8.7.2020

Odredba o ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia (Uradni list RS, št. 63/10) določa, da so vsi lastniki in najemniki zemljišč, na katerih raste ambrozija, dolžni odstranjevati to škodljivo rastlino od začetka rastne dobe in preprečevati njeno ponovno razrast.

Odstranitev rastline je potrebno opraviti čimprej, da preprečimo cvetenje in sproščanje cvetnega prahu v okolico, ki se začne v juliju in traja do konca oktobra. Seme ambrozije pa začne dozorevati v mesecu avgustu. Ker je rastlina alergena, pri odstranjevanju le te uporabljamo zaščitne rokavice, v času cvetenja pa tudi zaščitno masko.

Med glavne načine odstranjevanja ambrozije sodi mehanično odstranjevanje v obliki puljenja oz. večkratne košnje na način, da rastlina ne razvije cvetov in semen. Rastlina se v primeru, če je ne odstranimo skupaj s koreninami, hitro obraste, zato je potrebno postopek večkrat ponoviti. Semena v zemlji lahko klijejo postopoma, tako da je nahajališče ambrozije potrebno preverjati do konca rastne dobe in tudi v naslednjih letih, saj je seme v zemlji lahko kalivo tudi do 40 let. Odstranjene rastline, ki še ne cvetijo ali semenijo, lahko odložimo med mešane/biološke odpadke, na kompost ali posušimo in sežgemo na dovoljen in varen način. Cvetočih rastlin in rastlin z razvitimi semeni ne odlagamo na kompost!

Med najpogostejše invazivne rastline sodi tudi japonski dresnik, kanadska in orjaška zlata rozga, enoletna suholetnica in žlezava nedotika.

Odstranjevanje invazivnih rastlin ni enostavno, potrebno je večkratno oz. večletno odstranjevanje in spremljanje uspešnosti odstranitve. Odstranjevanje dresnika je izjemno težavno, slabo učinkovito, zato je najpomembnejše preventivno delovanje in takojšnje ukrepanje, če se vrsta pojavi na novo.  Odstranjuje se z globokim izkopavanjem – večkratno, izkopano zemljo je potrebno presejati, da izločimo vse korenike dresnika. Tudi odstranjevanje zlate rozge je težavno, odstranjujemo jo z večletnim zaporednim puljenjem ali košnjo pred cvetenjem (maj in avgust) najmanj dvakrat letno oz. če gre za pozno košnjo, takoj po 30. juniju, pri čemer jo pokosimo tudi na gozdnem robu in pasovih med njivami. Enoletno suholetnico izčrpamo s pogosto košnjo (večkrat letno) pred cvetenjem več let zapored. Na manjših površinah je rastline najbolje populiti pred cvetenjem in spremljati uspešnost odstranitve še v naslednjih letih. Žlezavo nedotiko odstranjujemo s puljenjem ali košnjo pred cvetenjem oz. plodenjem rastlin več let zapored, košnjo je treba večkrat ponoviti, ker iz odrezanih stebel ponovno zraste cvet.