Na občini Dol pri Ljubljani se z velikim spoštovanjem poslavljamo od častnega občana občine prof. dr. Janeza Grada

Avtor: Občinska uprava, 13.4.2026

V spomin na častnega občana bo v sredo, 15. aprila 2026 na občini v času uradnih ur odprta žalna knjiga.

Dr. Janez Grad je bil rojen v vasi Petelinje. Po gimnaziji se je vpisal na naravoslovno fakulteto v Ljubljani in se po diplomi zaposlil na Inštitutu Jožef Stefan (IJS). Inštitut, ki je bil zelo raziskovalno usmerjen mu je leta 1961 omogočil štirimesečno strokovno izpopolnjevanje na Zveznem zavodu za statistiko v Beogradu, osem mesecev  na raziskovalnem inštitutu v Bonnu in dve leti na univerzi v Birminghamu, kjer je magistriral. Po vrnitvi je doktoriral na Univerzi v Zagrebu in postal vodja Republiškega računskega centra. Raziskoval je na univerzi Calgary. Zatem je postal vodja Univerzitetnega računalniškega centra ULj hkrati pa je začel poučevati na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, kot docent, izredni profesor in redni profesor. Po upokojitvi je na željo Fakultete za upravo bil še šest let pri njih in sooblikoval dodiplomski in podiplomski študij informatike po bolonjski deklaraciji. Leta 1987 je bil gostujoči profesor na univerzi v Bloomingtonu, ZDA. Na Ekonomski fakulteti, kjer je poučeval računalništvo in informatiko, je bil mentor pri dvanajstih doktorskih disertacijah, tudi makedonski državljanki in etiopskemu državljanu, ter pri več deset magisterijih in univerzitetnih diplomah. Na IMFM je bil nosilec 16 raziskovalnih nalog Računalniško orientirane matematične metode I – XVI.
Doktor matematičnih znanosti, upokojeni redni profesor informatike na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in zaslužni profesor Univerze v Ljubljani je našo občino postavil na svetovni zemljevid, ko je opravil raziskavo v povezavi z optimalnim planiranjem kmetijske proizvodnje pri ekološkem kmetu Tonetu Čiču. Tone mu je zaupal svoje planiranje, nakar so raziskovalci s pomočjo računalniške opreme in matematične metodologije s področij linearnega in ciljnega programiranja izdelali optimalno rešitev letnega planiranja proizvodnje v ekološkem kmetijstvu. Poročilo o tem so predstavili na The 2021 World Congress in Computer Science, Computer Engineering, & Applied Computing, Las Vegas, ZDA.

Prispevek z naslovov Od umnega kmetovanja do računalniškega planiranja optimnalne kmetijske proizvodnje je objavljen v zadnjem  Zborniku občine Iz dežele Jurija Vege 3, ki je izšel marca letos.

Dr. Janez Grad je dolga desetletja sodeloval z občinskimi društvi, turističnim društvom, čebelarskim društvom in s prispevki v Galeriji 19 in v Erbergovih paviljonih. Odmevni sta bili predvsem dve razstavi – razstava čmrljev in ogled njegovega čmrljaka v Petelinjah za udeležence Svetovnega čebelarskega kongresa Apimondia 2003, ki ga je gostila Slovenija.  Bil je tudi član organizacijskega odbora kongresa. Drug pomemben dogodek je bila predstavitev knjige Redkejše vrste čmrljev v Sloveniji. Omeniti moramo tudi njegovo organizacijo za izdajo prvih slovenskih znamk s čmrlji. Razstava je bila prav tako v Erbergovih paviljonih, pri projektu pa so sodelovali Pošta Slovenije, Čebelarska zveza Slovenije(ČZS) in Filatelistična zveza Slovenije. Dr. Grad je bil v Sloveniji pobudnik dela s čmrlji v okviru ČZS in na njegovo pobudo je bila leta 1997 ustanovljena sekcija ljubiteljev in rejcev čmrljev. Njen vodja je bil vse do ustanovitve Komisije za alternativne opraševalce leta 2005, ko je postal predsednik te komisije. V tem času je napisal veliko prispevkov v dnevnih časopisih, znanstvenih in poljudnih revijah, bil je pobudnik in soavtor dveh knjig o čmrljih v Sloveniji.
Kljub upokojitvi je ostal aktiven v svetu čebelarstva in čmrljev. Pri Čebelarski zvez Slovenije so izhajali zvezki Dogodki iz življenja čmrljev in čebel samotark. Sodeloval je z univerzama Colorado in Missouri v ZDA, s Poljaki, Čehi in Nemci. Čmrljak na Čebelarskem centru Slovenije je pomagalo graditi ČD Dolsko, vodja Ivan Mlakar, Nežka Čad pa je poslikala panje. Njegov prispevek o čmrljih in čebelah samotark je objavljen v Zborniku I Občine Dol pri Ljubljani (Iz dežele Jurija Vege). Bil je tudi član uredniškega odbora zbornikov I in II.