Domov

Občina Dol pri Ljubljani

Dol pri Ljubljani 1
1262 Dol pri Ljubljani
Prikaži zemljevid
 
Telefon:  (01)530-32-40
Fax:  (01)530-32-49
E-pošta:   E-poštni naslov je zavarovan pred nezaželeno pošto, za ogled potrebuješ Javascript
Foto album Občine Dol pri Ljubljani
 
Uradne ure 
Pon:  8 - 13 
Sre: 8 - 13 in 15 - 17 
Pet:  8 - 12 

Upravna enota Ljubljana

Krajevni urad
Dol pri Ljubljani
Telefon:  (01)530-32-50
Uradne ure 
Pon: 8 - 12 in 13 - 16 

Povezave

logo_dezela_jurija_vege_novo.jpg
 logo_poletni_sejem.jpg
logo_spomladanski_sejem.jpg
logo_jesenski sejem.jpg 
logo_martinovanje.jpg 
 logo-rcc-1-60h.jpg 
piso_m.gif 
las_-_hi_res.jpg    
logo_rpss_-_hi_res.jpg 
vem_-_hi_res.jpg  
tnvd.jpg
srce-slovenije.jpg
naravnost-z-dezele.jpg 
  112logo_m.jpg
logo_nvo.jpg

Krst vina, ogled starodavne vinske trte in martinovanje v Deželi Jurija Vege Natisni E-pošta
četrtek, 06 november 2008

Pr' Tomažin

 

stara domačija v Osredkah

 

sobota, 8. novembra ob 11.uri.


 

 

MARTINOVANJE BO POD ŠOTOROM!                     Vabljeni!

11.00               Zbor Pr' Tomažin, sledi ogled in predstavitev stare vinske trte

11.30               Zabava z ansamblom in prava Martinova pojedina

15.00               Krst mošta s programom in nadaljevanje zabavnega dela prireditve

Martinovanje organizira Prostovoljno gasilsko društvo Vinje, v sodelovanju z občino Dol pri Ljubljani in Turističnim društvom Dolsko. Poskrbljeno bo za pravo Martinovo pojedino, o stari vinski trti bosta spregovorila poznavalec Andrej Piltaver in Franc Ravnikar, član društva ŠRD Konfin, vinogradnik Branko Anderlič pa bo poskrbel za krst in pokušanje vina.

 Več o prireditvi:

V občini Dol pri Ljubljani, deželi Jurija Vege, smo v lanskem letu prvič zelo uspešno izvedli jesenski sejem v Dolskem in v letošnjem še spomladanski sejem v Dolu ter že drugi jesenski sejem. Na obeh sejmih so imeli pomembno vlogo naši ponudniki s podeželja;  kmetje, sadjarji, čebelarji ter ostali, ki se združujejo pod blagovno znamko Naravnost z dežele.

 Glavno sporočilo sejmov je bilo: » Nesmiselno je, da kupujemo drago in nekvalitetno zelenjavo, ozimnico ter ostale pridelke na vele tržnicah in v hipermarketih, če jih lahko dobimo pri naših kmetih skorajda neposredno z njive, pridelane v sožitju z naravo.«

Občina Dol pri Ljubljani je na sejmih pričela obujati in se predstavljati tudi kot občina z možnostmi razvoja ribiškega turizma.

V letošnji jeseni pa v Deželi Jurija Vege prvič pripravljamo pravo martinovanje, in sicer v vasi Vinje. Ime vasi Vinje namiguje na to, da je bilo v teh krajih, zlasti v Rebri, tudi vinogradništvo, saj se tu še vedno najdejo ostanki vinske trte.

Kulturna zanimivost ali naravna znamenitost stare trte iz Vinj

Stare legende pričajo o tem, da so tu nekoč uspevali vinogradi,o katerih danes ne najdemo več nobenih sledi.

Vinska trta, ki raste v gozdnatih pobočjih Rebri nad Vinjami, naj bi pričala o resničnosti starih legend. Trsi te trte se razlikujejo od običajne trte predvsem po tem, da uspevajo v visokoraslem gozdu, kjer običajna trta le stežka uspeva. Podrobnejša analiza kaže, da stare trte v okolici Vinj niso ostanki trt nekdanjih vinogradov, ampak je to divja vinska trta, ki je v Evropi zelo redka in od leta 1980 tudi zavarovana rastlina. Divja vinska trta je avtohtona podvrsta gojene vinske trte, ki je bila nekoč pogosta v evropskih gozdovih. Danes je  tudi zaradi človeškega vpliva, ki je uničil večji del njenega življenjskega okolja, zelo redka. V zadnjih letih tej rastlini v Evropi posvečajo veliko pozornost, njena pomembnost se v obdobju genskih raziskav in med umetno selekcijo izgubljenih izvornih lastnosti gojenih sort še povečuje. Zato stara trta iz Vinj ni le lokalna kulturna znamenitost, ampak tudi naravna znamenitost v širšem slovenskem okviru.

 Zgodbe o vinski trti in nekdanjih vinogradih še vedno živijo med prebivalci Vinj in okoliških krajev v obliki ustnega izročila. Zelo živa je zgodba o obsežnih vinogradih, ki jih je v davnih časih ob nekem strašnem neurju uničil plaz. Druga zgodba o izvoru imena Vinje pravi, da bi mimo gradu Koprivnik po poti iz moravške strani do Save tovorili štajersko vino in ga s čolni vozili po Savi navzdol. Slišati pa je tudi zgodbo o tem, da naj bi tu nekoč rasla avtohtona vinska trta, ki je dajala posebno dobro vino, Vinje naj bi slovelo po njem.

Zgodba o stari trti iz Vinj še ni dorečena. ker pa  je vas Vinje bila nekoč tako ali drugače povezana z vinom, smo se v odločili, da prav tu, v Vinjah, priredimo pravo Martinovanje, kjer si bomo ogledali trse stare vinske trte ter slovesno  krstili  vino.

Vas Vinje se razprostira po gričevnatem hribovju in meji na sosednje vasi Kamnico, Osredke, Brdo pri Ihanu, Sv. Trojico ter občino Domžale. Vas leži na višini 359 m nadmorske višine in je od Ljubljane oddaljena približno 15 km.

V vasi je Marijina cerkev, ki se omenja že 1526. leta. Nad Vinjam je stal grad Koprivnik. Tu so razvaline sedanjega Tovorovega gradu, ki ga omenja že Valvazor.

V teh krajih so bili izdelovalci skrilovca Velepčevi (Dehinčevi) za pokrivanje streh. V času Valvazorja so krajani lomili in klesali mlinske kamne, prav tako pa so lomili tudi kamenje za gradnjo železniške proge, ki je stekla po dolini Save 1849. leta.

Skozi Vinje je hodil v Ljubljano iz Zagorice tudi znani matematik svetovnega slovesa baron Jurij Vega. Iz vasi Vinje so speljane prijetne pohodne poti za bližnje enodnevne izlete na Murovico, Cicelj, Sv. Miklavž, Zagorico, Sv. Trojico, Oklo, Ihan, Korant, Moravče in druge kraje.

Besedo o stari vinski trti nam bosta namenila  Andrej Piltaver iz Vinj  in Franc Ravnikar, član društva ŠRD Konfin iz sosednje Sv. Trojice, kjer  še posebno pozornost namenjajo ohranjanju izročila o stari trti, vinogradnik Branko Anderlič pa bo predstavil običaj martinovanja in poskrbel za mlado vino, ki ga bomo lahko poskusili in se z njim poveselili.