Janko Moder je bil rojen 8. maja 1914 v Dolu pri Ljubljani, kjer je tudi obiskoval osnovno šolo. Ker so njegovi vzgojitelji kmalu opazili nadarjenost za učenje, so ga poslali v Ljubljano, na Marijanišče. Kasneje se je vpisal na slavistiko (vmes študiral tudi elektrotehniko) in po končanem študiju začel poučevati na gimnaziji v Ljubljani. Hkrati je delal pri Mohorjevi družbi in bil dramaturg v Državnem gledališču v Ljubljani. Leta 1945 je bil devet mesecev zaprt v ljubljanskih zaporih.

Tam je spesnil sonetni venec sonetnih vencev Sla spomina. V sonetih opisuje življenje v zaporih. Zbirko je izdal ob svoji osemdesetletnici. Po letu 1954 je bil prevajalec v svobodnem poklicu, več let predavatelj na Akademiji za gledališe, radio, film in televizijo, urednik pri Cankarjevi založbi, jezikovni svetovalec in lektor pri Mohorjevi družbi, Mladinski knjigi, Mestnem gledališču Ljubljanskem.

Je avtor številnih jezikovnih razprav, člankov in radijskih oddaj. Kot član jezikovnih komisij pri Slovenski akademiji znanosti in umetosti je sodeloval pri vseh izdajah Slovenskega pravopisa. Bil je član jezikovnega razsodišča. Urejal je različne knjižne zbirke, med njimi zbirko Nobelovci.

Sestavil je tudi Leksikon nobelavcev. Bil je soustanovitelj in predsednik Društva slovenskih književnih prevajalcev. Janko Moder je prevajal iz več kot 20 jezikov. Izšlo je več kot 500 njegovih knjižnih prevodov in preko 200 govorno izvedenih gledaliških in radijski del. Dobil je Sovretovo nagrado in več tujih nagrad, med njimi za prevode iz norveščine nagrado kralja Olafa in za prevode iz nizozemščine nagrado Martinusa Nijhofa. Bil je častni član Slavističnega društva Slovenije in Društva slovenskih književnih prevajalcev.

Leta 1994 je prejel srebrni častni znak svobode Republike Slovenije. V letu 1998, ko je Občina Dol pri Ljubljani pričela na praznik občine 23. marca podeljavati priznanja najzaslužnejšim občanom, je najvišje med njimi, listino častnega občana občine Dol pri Ljubljani, kot prvemu častnemu občanu doslej, podelila Janku Modru.