Zrasli so iz razposajenih otrok in toliko prispevali za Slovenijo, da smo jih razglasili za znamenite. Tu jih je bilo doma kar nekaj.
|
|
četrtek, 27 december 2007 |
  Najstarejši med znamenitimi osebnostmi, ki so bili doma v naši krajih, je bil zagotovo velik matemetik, strateg in topniški strokovnjak baron Jurij Vega (1754 – 1802), doma iz Zagorice. Poučeval je matemetiko na topniški oziroma bombardirski šoli na Dunaju in tudi sam pisal učbenike, kasneje pa je izpolnjeval logaritemske tablice, ki so doživele zadnje ponatise v Ameriki in Rusiji še leta 1971.
|
|
Preberi več...
|
|
|
četrtek, 27 december 2007 |
 Jurij Fleischmann (18.4.1818 - 23.5.1874) iz Beričevega je bil učitelj in skladatelj. Po končani trivialki in normalki je končal še učiteljsko pripravnico. Glasbeno se je šolal pri svojem bratu Andreju in na Javni glasbeni šoli pri Gašparju Mašku. Že kot 14 letni mladenič je javno orglal. Učiteljeval je sprva na Vrhniki, kasneje pa v Ljubljani na trgovski šoli.
|
|
Preberi več...
|
|
|
četrtek, 27 december 2007 |
 Josip Klemenc (4.3.1898 – 28.9.1967) je bil doktor arheologije in univerzitetni profesor na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz Dola pri Ljubljani. Njegovo življenjsko poslanstvo se je začelo v Ljubljani, kjer je končal petrazredno ljudsko šolo, predčasno maturiral na humanistični gimnaziji.
|
|
Preberi več...
|
|
|
četrtek, 27 december 2007 |
 Janez Janež (14. 1.1913 – 11.10.1990) iz Dolskega je po osnovni šoli obiskoval klasično gimnazijo v Ljubljani. Že od malega si je želel postati zdravnik in misijonar, zato se je vpisal na medicinsko fakulteto v Ljubljani, kjer je obiskoval šolo zdravništva znamenitega kirurga dr. Blumauerja.
|
|
Preberi več...
|
|
|
četrtek, 27 december 2007 |
 Andrej Fleischmann (Flajšman) rojen 22. novembra 1804 v Beričevem, starejši brat Jurija, botanik, pisec botaničnih pregledov in od 1819 do 1850 vrtnar v Ljubljanskem Botaničnem vrtu. Med leti 1850 in 1867 je vodil ljubljanski Botanični vrt in redno izvajal botanična predavanja. Bil je dopisni član bavarske Botanične družbe v Regensburgu in dopisni član Kranjske kmetijske družbe. Napisal je več botaničnih del, med drugim tudi Pregled kranjske flore (1844).
|
|
Preberi več...
|
|
|
četrtek, 27 december 2007 |
 Pisatelj prekmurskih ravnic in prekmurskih ljudi, Miško Kranjec, je del svojega življenja, zadnjih deset let pred svojo smrtjo, preživel tudi v naših krajih, v Senožetih, kjer si je z družino ustvaril prijeten dom. In postal pravi Senožečan. Dejstvo, da se je preselil v te kraje, je povezal z njegovo ribiško zgodbo. Dolga leta je namreč v te konce hodil lovit ribe in na jesen življenja si je zaželel tu tudi dom: "...da bom imel ribe pred nosom, če se mi bo zahotelo na ribolov in če bom to zmogel," je rad razlagal svojo odločitev.
|
|
Preberi več...
|
|
|
četrtek, 27 december 2007 |
 Janko Moder, je bil rojen 8. maja 1914 v Dolu pri Ljubljani, kjer je tudi obiskoval osnovno šolo. Ker so njegovi vzgojitelji kmalu opazili nadarjenost za učenje, so ga poslali v Ljubljano, na Marijanišče. Kasneje se je vpisal na slavistiko (vmes študiral tudi elektrotehniko) in po končanem študiju začel poučevati na gimnaziji v Ljubljani. Hkrati je delal pri Mohorjevi družbi in bil dramaturg v Državnem gledališču v Ljubljani. Leta 1945 je bil devet mesecev zaprt v ljubljanskih zaporih.
|
|
Preberi več...
|
|
|
četrtek, 27 december 2007 |
|
Josip Gostinčar iz Beričevega je bil izučen sitar, pozneje mojster v ljubljanski predilnici. Z Janezom Evangelistom Krekom je bil leta 1894 med organizatorji in ustanovitelji Slovenskega katoliškega delavskega društva, leta 1895 Delavskega konsumnega društva, 1898 Delavskega stavbnega društva. Kot poslanec se je v državnem zboru na Dunaju zavzemal za izboljšanje gmotnega položaja delavstva in nižjega uradništva, za melioracijo ter za pomoč ob ujmah prizadetih krajanov.
|
|
|
